2016 Velebit

Zadnji teden avgusta, en teden potepanja po Velebitu, postanek ob morju in parku Una.

.

Štart je bil v nedeljo zgodaj zjutraj v bližini Brežic, kjer sva se s Tomažem (Toyota) pridružila skupini Landroverjev.

Po stari cesti smo se podali proti Senju.

Na prelazu Vratnik se nam je v dežju pridružil še Alex.

Pod Vratnikom smo zavili z glavne ceste ter pot nadaljevali po ozkih makadamskih in asfaltnih cestah.

Ker pametne naprave niso ločevale malih makadamskih cest od pešpoti, smo zašli tudi na pešpot, kjer smo obračali.

Ampak nič zato, vseeno smo se imeli

Vmes smo imeli prvi nekajminutni izredni postanek.

Pot nas je vodila skozi Dabarske kukove.

Zelo lepa pokrajina. V bistvu sem se skupini pridružil bolj zaradi pokrajine, kot pa ogledu "bunkerjev".

Začeli smo se vzpenjati na Panos, približno 1300m visok vrh, ki je bil ena strateških radarskih baz JNA za kontroliranje Jadrana.

PAZI MINE vsepovsod

Hmm

Pod vrhom se odpre pogled na morje.

Naš kamp :-) :-) Hahaha.

Ideja je bila prvo noč prespati na vrhu in uživati v jutranjem pogledu na morje.

Vendar se je veter okrepil, prineslo je meglo, iz daljne okolice se je slišalo grmenje, zato sem, še preden smo v strešnem šotoru zaspali, z otrokoma sprejel odločitev o seljenju nižje na jaso, ki je bolj za vetrom.

Podrli smo šotor in se zapeljali nižje do jase, kjer so skoraj dve uri mirno spali, dokler niso začeli po vrsti bežati s hriba tudi ostali, kajti veter se je zelo okrepil in pričelo se je pripravljati k nevihti.

Kampiranje na jasi pod vrhom

Ponedeljek

Del skupine se je vrnil na vrh. Uspelo jim je ujeti pogled na razburkano morje.

Spustili smo v dolino, do Karlobaga, in po jadranski magistrali do Starigrada.

Vmes smo še kakšno malenkost pošraufali...

V Starigradu smo zavili proti planoti Rujno.

Dostop do planote je po strmi ozki asfaltni cesti z lepim razgledom na morje.

Na koncu asfaltne ceste je ploščad, kjer lahko parkirate avto in se naprej odpravite peš.

Ali pa nadaljujete pot po makadamski cesti.

Otroci so uživali v močnem vetru:-)

Makadamska cesta proti vrhu

Na vrhu... ravnina.... obkrožena s hribi

Na poti nazaj v dolino

Če pri odpiranju vrat pozabiš, da veter piha od zadaj, in ti vrata vzame iz rok

FÜK :-)

V Kampu, Tomaževa kuhinja, odporna na veter

Noč je bila zopet zelo vetrovna, zato smo ponoči naš šotor zložili in s spalkami prespali v zunanji kuhinji/prostoru za druženje, kjer smo bili dokaj dobro zaščiteni pred vetrom.

Nismo bili edini, ki smo spali tam. :) Je bilo dosti bolje, kot v plapolajočem šotoru.

Torek

V torek smo si ogledali opuščeno tovarno THC dd, Tvornico hidrauličkih cilindara

Mirno morje :-)

Postanek pri starem masleničkem mostu

Kanjon reke Zrmanje.

Cev črpalne hidroelektrarne

Glih za glih je šlo spodaj

Manastir Krupa

Pridružil se nam je Andy s svojim Camel trophy Landroverjem. Njegov avto je bil spremljevalno vozilo.

Ogledali smo si izvir reke Zrmanje in si naredili zalogo vode

Čez most... Ta slika me spominja na prizor iz risanke Gasilec Samo :)

Ogledali smo si kraj, kjer so snemali film Vinetu.

Tomaž je s Toyoto pomagal dvema motoristoma prevoziti del ceste, kjer je močno pihala burja, tako da je vozil vzporedno in je bil vetrna zaščita.

Borov gozdiček ob morju, naš kamp v torek

Sreda

V sredo smo bili zopet vinetujevsko razpoloženi.

Tulove grede, hrib, skozi katerega gre tunel Sveti Rok.

Počivališče pred vstopom v tunel

------

Pogled iz starega masleniškega mosta na avtocestni most.

Zopet v naš kamp borov gozdiček

Četrtek

V četrtek smo se zopet povzpeli na Tulove grede, potem pa smo se spustili proti Sv. Roku in pot nadaljevali vsmeri Bihač- Bosna.

Pot proti Tulovim gredam je dejansko minsko polje. Gibanje izven ceste močno odsvetujejo.

-----

-----

Vhod v bunker za letala Željava

Nekdanja pista.

Proti Plješavici.

Proti večeru je bila Plješavica v megli, zato smo šli nižje in prenočili na gozdni jasici.

..

Petek

Pogled iz Plješavice na pisto Željave

V Drvarju smo si ogledali Titovo pečino, Jamo v skalah, kjer se je skrival Tito

Velika Kladuša

Nedelja

Megleno nedeljsko jutro v Veliki Kladuši

kosilo

Petrova Gora

V nedeljo popoldne smo se poslovili od LandRover ekipe, ki je šla domov, mi pa smo krenili še malo proti morju, kjer nas je v Kampu Oštro-Kraljevica čakal preostanek družine.