Potovanja‎ > ‎

2017 Ukrajina 1

Tudi v letu 2017 smo obiskali slikovite ukrajinske Karpate. In seveda blatne. Potopis prve skupine, hard, s pravimi terenci.
Bild


Dolgi Patrol Y61, kratek Patrol Y61, dolgi Pajero, Vitara, Jimny, Toyota LJ70

V petek zvečer, dan pred odhodom,  se je del prve ekipe zbral pri meni.

Delovni cilinder Simonove Toyote se je v Ljubljani odločil, da se ne gre več, in je spustil. Po telefonskem posvetu smo bili enotni, da se Simon brez sklopke pripelje do mene, kjer bomo že nekaj naredili.

Hiter pogled je dal nekaj upanja, na videz je bil od cilinder patrola 3.0 podoben.

Pasal je na vijake, priključki so tudi pasali, vendar je bila štangica zelo poševno.

Po malo googlanja sem ugotovil, da imata bateka od toyote in patrola enak premer. Iz garaže sem prinesel originalen nissanov kit za obnovo cilindra, in ugotovili smo, da sta gumica in batek identična. Torej problem rešen. Toyota pa se je očitno ustrašila, da bi dobila še več delov od nissana, in je celo turo dala mir. :-)

Del ekipe je štartal že zgodaj zjutraj, jaz in Simon pa po svetlem. Vmes sva pobrala še Hermana. Skočili smo še scentrirat Simonove gume, ker se pri neki normalni hitrosti okoli 100 km/h ni dalo udobno peljat :-)

 Prvi del ekipe se je ob Balatonu srečal z Milencem, ki je bil na poti že v petek.

 

V soboto smo na meji čakali. Očitno zato, ker hodijo Ukrajinci ven iz države in nazaj noter, ker smejo biti v državi z avtom, registriranem na slovaškem, samo 5 dni. Precej Ukrajincev ob meji ima  avto registriran na znanca na Slovaškem. In ker so na  slovaški meji naredili ograjo, se tam ne morejo obračat in jim preostane le  "naš" prehod, meja z madžarsko.

Na meji drugače ni bilo nič posebnega. Preverjanje številk šasije za tiste, ki smo z avtom prvič tukaj, je samoumevno.

Zvečer, ko smo prispeli do našega drugega doma, Zlate Podkve, nas je prvi del ekipe že čakal. Povečerjali smo, malo počvekali, od odšli spat.





 
Bild

Bild

Bild

Bild

 

nedelja

V nedeljo smo skočili v trgovino,  potem pa na teren.

 Šli smo na vrh, kjer je bil nekoč nek vojaški radar. Cesta je narejena iz betonskih plošč.

 Zvečer smo kampirali ob jezeru. Andrej je za večerjo pripravil odličen bograč. Malo smo še posedeli ob ognju in se počasi odpravili spat.




Bild

Bild

Bild

Bild

Pred prvim blatom smo spustili gume iz avtocestnega na normalen tlak.

Bild

Kmalu so avti dobili prve bojne rane :-)
Bild


Bild


Bild

 

Ponekod je bilo predvsem za tiste s strešnimi šotori tesno.
Bild

Bild

Bild


Končno smo prišli do pravega blata:-)
Bild

Bild

Bild

Pot na vrh, kjer je bil nekoč nek vojaški radar. Cesta je narejena iz betonskih plošč.
Bild

Bild

Bild

Bild

Na vrhu nas je žal pričakalo megleno vreme, tako da z razgledom ni bilo nič.
Bild

Dol smo se spustili po drugi strani-offroad
Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Šotoristi smo ponekod zopet gledali več v zrak kot na tla.
Bild


 
Zvečer smo kampirali ob jezeru.
Bild






Ponedeljek

Sreča, da smo spali pod drevesi, saj je zjutraj deževalo,  in smo hitro pospravili, ko so bili šotori še suhi.
Zajtrkovali smo za mizo pod leseno streho(piknik prostor) ter se v dežju odpeljali navzdol.
Vmes je bil en kratek strm spust, kjer se je dobro videla razlika med gumami.
Potem smo imeli nekaj transferja po cesti. No vmes je bilo tudi nekaj slabe ceste z veliko lužami. Prenehalo je deževati.

Marko je popral "štoparja", da mu po lužasti cesti ni bilo treba hoditi peš.

Zopet smo nekaj km naredili po asfaltu. Na prelazu smo zapustili cesto (malo prej je bila se kontrola meje med regijami in še ena kontrola vojske, ker smo bili tik ob poljski-kontrola pečatov v potnih listih,  če nismo prišli v državo kje po ilegalni bližnjici)

Preden smo se podali v blato, smo pomalicali. Vmes je zopet začelo deževati.

Že v prvem blatu je na Jimnyu zatajil vklopnik. Ampak lastnik je imel s seboj rezervo, tako da je bil problem hitro rešen. Le menjava v dežju je bila malo zoprna.

Tukaj smo tudi ugotovili, da sem jaz pozabil škornje doma pred garažo.
In da je Herman kupil dva desna škornja. :)


Meni je zabilo dovodno cev goriva. Kot kaže, so bile v rezervoarju na stenah obloge od nafte, ki so bile pred dvemi leti, ko sem po nakupu preventivno preveril rezervoar, popolnoma trde. Očitno jih je biogorivo počasi raztopilo in so začele odstopati.
Proti večeru smo imeli lepo sončno vreme, ampak vetrovno. Andrej je pripravil rižoto.

Okoli enajstih nas je dež nagnal spat.

Jaz in Milenc sva kampirala malo stran v zavetrju, in tudi zjutraj sva imela sonce bistveno prej kot ostali. Po dežju oz močni nočni rosi je dobro, če se šotor pred posravljanjem posuši.




Bild

Bild

Bild

Bild




Bild


Bild


Strastnih bralcev niti vožnja po terenu ni prepričala, da bi odložili knjigo.
Bild

Spustili smo se v vas. Deževati je prenehalo, vendar je bila podlaga razmočena in spolzka.
Bild

Bild

Bild

Jimny je iz med vožnjo po vrhu  med kolesnicami skočil na napačno stran in nasedel
Bild


Povzpeli smo se na drugo planoto. Zaradi dežja je bilo tudi tu več luž.
Bild





Na vrhu (no, skoraj)
Bild

Bild



Bild

Bild

Spust proti robu jase, kjer bomo kampirali
Bild

Bild



Torek

Hermanov ples za dež tokrat očitno ni dobro deloval. Zjutraj smo se zbudili v soncu. Pogled nazaj proti vrhu je bil res lep. Udeleženci Ukrajine 2014 se boste verjetno spomnili zelo strmega spusta, kjer je avto dobesedno zletel po hribu. To je ta hrib, slikan od spodaj gor.

Cesta je bila pošteno namočena in je bila drsalnica. To je to. Blato, luže, zato pridemo sem.
Prišli smo do ožine, na levi drevo s koreninami, na desni skala. Poskusili smo se kot kamnoseki. Marko se je počutil kot v službi. :) Vendar je skala bila pretrda, zato smo obupali in se malo razgledali okoli za alternativno potjo. Matej je našel drugo cesto.

Kasneje smo prišli do rahlega spusta z naklonom. 2014 je bilo suho in ni bilo kaj hudo posebnega, letos pa je razmočena zemlja zelo spolzka, zato smo avte raje varovali z gurtno in stopili komu na prag.

Žal je bilo premokro, da bi se povzpeli na vrh hriba, zato smo šli direkt v dolino.

Vmes sem jaz imel težave z dovodom goriva in menjal filter.

Ko smo se spustili v vas, smo se peljali po 10-20 cm blata-to je edina pot do hiš. Ob cesti je stara mama okopavala njivo, oblečena tradicionalno, z ruto na glavi. In z mobitelom za pasom. :-)


Ob pavzi za malico/kosilo je Romi rekel, da je samo še cesta čez travnik, potem pa 50 km transferja. Preobuli smo se v poletno obutev, nekateri s(m)o tudi pospravili vitle.
No, čez par km, :-)  na razmočeni travi.. je postalo zanimivo. Malo naklona, in avti niso hoteli v zgornje kolesnice.  Herman je v poskusih zlezel že čisto pod cesto. Razoral pa je tako, da bi lahko posadil krompir.
Dan smo zaključili ob jezeru hidroelektrarne, do katerega vodi cesta, kjer je včasih potekala ozkotirna železnica do vasi. Železnice že dolgo ni več, od vasi pa so ostale ruševine. Cesta je bila  delno na sveže splanirana z buldožerjem.

Nekaj je bilo težav s (sicer praznini) strešnimi prtljažniki, ki so pokali po varih.
In zadnjimi odbijači.
Moj hladilnik, ki je zjutraj nehal delovat,  je zopet prišel k sebi.

Andrej je pripravil Boršč. Ker je bilo že pozno in smo jedli v temi, se tudi tisti, ki niso ljubitelji rdeče pese, niso pritoževali, saj niso videli, kaj je notri. :-)

Bild

 

Bild

Bild

Nov asfalt... 
Bild

 
Polno strupenih rož, ki ob dotiku povzročajo močne opekline
Bild



Kot vedno, na slikah zgleda vse ravno. Cesta naravnost v hrib je tako strma, da meni niti na misel ne pride, da bi se šel peljat gor.
Bild

Bild

Bild

Bild



Skala na desni, drevo na levi. Kinderjajc bi po mojem šel skozi.
Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild


Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

 






---

Bild

Bild

Bild

Bild

To je tisti spust iz ture 2014
Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild





Sreda

Za dobro jutro sem preventivno za vsak slučaj odstranil ročno pumpico goriva, ki jo je tudi zabijalo..
Takoj iz kampa smo štartali v hrib po gozdni cesti. Šli smo po progi, po kateri je pred leti potekal Transsilvanija Trophy

Še dobro, da sem par dni pred odhodom le našel čas in zmontiral že nekaj časa nazaj kupljeno vitlo.
Namreč kmalu se je začelo vitlanje. In spet. In še malo.Težek avto s premalo konji, kolesnice, blato, hrib.
Vitaro brez vitle smo navezali na Simonovo Toyoto z elastičnimi gurtnami in ga je vlekel dalje. Na zgornjem delu smo cesto popravili, zasuli smo od vode spran kanal, tako je vitara zmogla v klanec brez vitla.
Na tem delu je Pajerotu postalo vroče, saj je imel od blatnih luž usran hladilnik.

 

Kasneje smo prišli do zelo strmega dolgega hriba.
Romi je poskusil. Prvič je zakopal. Potem smo s "ceste" pobrali debelo kamenje in v drugem poskusu je prišel gor.

Marko s Patrolom tudi. Herman tudi.
Ker je bil hrib zelo strm in dolg,  smo se odločili da gremo nazaj, saj je Milenc ocenil, da ima Jimny prehitre prenose in mu bo zmanjkalo moči, pa tudi moj patrol je vsake toliko še vedno imel težave z dovodom goriva.
Na poti nazaj v dolino  je Marko presekal gumo. 

Sprva je zgledalo, da jo je samo sleklo. Poskusil jo je napolniti z eksplozijo, vendar WD40 ni bil dovolj vnetljiv, zato sem mu posodil bremsenreiniger. V prihodnje bi lahko prižgal od dlje, in uporabil manj bremsenreinigerja.

Daša je vse snemala in nastal je precej spektakularen posnetek.

No ugotovili smo, da je guma presekana, in zmontirali rezervo.

 Pri menjavi smo ugotovili, da je rezervno platišče drugačno od ostalih in nimamo ustreznih matic s podložķami.  Zato je Simon posodil svojo rezervo, jaz pa rezervne matice za železna platišča.

Za večerjo je bila polenta, kuhana v smetani in zabeljena z čebulo ocvrto na olju in ocvirki. Neverjetno. Polente jaz sploh ne jem, ampak tale je bila pa meni dobra.
Potem smo pa še klobase pekli,  ki jih je Marko prinesel s sabo.

Za zaključek nas je obiskala še radovedna lisica/lisjak, vendar se ni pustil-a fotografirat.



Bild

Napol posušeno blato na jezu je bilo ponekod precej ugrezujoče....  po besedah nekaterih, ki so "morali" preizkusiti. :)


Bild

Bild

Bild



Ko pozabiš daljinca pospravit v avto :-)
Bild

Naš "sportsman" vleče zajlo
Bild

Bild

Jimny ima hill assistant  :-)
Bild
Globok kanal od vode smo zasuli
Bild

Za pravim avtom se praši... in že je bil na vrhu
Bild

Bild

Toyota vleče vitaro


Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

To je ta strm hrib. Pogled od zgoraj dol. Naši avti so male pike tam dol.


Na poti nazaj gumidefekt
Bild

polnjenje gume z eksplozijo 
Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild


Četrtek

Okoli pete ure zjutraj se je začelo pripravljat k nevihti.  In kmalu se je ulilo.

Če bi dež še par minutk počakal, bi vsi pospravili suhe šotore. Tako pa smo eni počakali, da je malo ponehalo in na hitro zložili skupaj.
Štartali smo kar brez zajtrka. Prečkali smo reko. Marko je skočil se v obcestni jarek in ob tem demontiral, kar je ostalo od plastične zaščite pod motorjem.
V vasi smo poiskali vulkanizerja, da je premontiral Markotovo rezervno gumo na drugo platišče. To je bila tudi zanimiva izkušnja, cela delavnica je bila ena improvizacija. Mojster je povedal, da tako velike gume (33ka-285/75r16) še ni montiral. :-) Ampak nima veze, premontiral je.

Med čakanjem smo skočili v vaško trgovino. Punci sta šli v kafič iskat wifi.
Ena izmed krav, ki so se sprehajale po ulici, se je prišla podrgnit  ob patrola.

Po (gozdni) cesti smo se povzpeli na hrib.  Gor smo srečali dve večji skupini štirikolesnikov.
Hermanu smo pumpali sprednjo gumo, ki je spuščala za robom, očitno je med platišče in gumo prišlo blato.

Potem smo se vozili po vrhovih grebenov, in ko smo se počasi začeli spuščati, je začelo deževati.

Spustili smo se nižje, v gozd, kjer so bile zaradi dežja poti polne luž in spolzke.
Ker je deževalo, nismo imeli prevelike želje po izstopanju iz avtov, zato se nismo kaj dosti "afnali" v blatnih lužah. No, Hermana smo morali enkrat spravit iz preglobokih kolesnic.

Pozno popoldne je dež ponehal.
Marko je našel blatno lužo, kjer je patrola uspel do konca umazati. Ven smo ga potegnili z elastično gurtno.

Jimny se je v nekem trenutku  sam zaklenil, ključi so bili seveda v avtu. Tudi rezervni. Na srečo je bilo okno malenkost odprto in Milenc ga je odklenil z žico, ki sem jo vzel s sabo za privezovanje odpadajočih izpušnih cevi :-)

Med operacijo odklepanja Jimnya je Romi malo naprej videl divjega prašiča, ki je očitno prišel preverit, kaj počnemo.

Do jase, kjer smo naredili kamp, se je Herman pripeljal s prazno zadnjo gumo. Odtrgalo je ventil. Ampak v terenu se ni čutilo in je očitno nekaj časa peljal s prazno, tako da je tudi guma zanič. Sprva smo želeli menjati ventil, potem pa smo opazili, da je stara karkasa gume (nalita) na bočnicah popustila, in smo zmontirali rezervo.

Zvečer je bilo jasno, ampak vetrovno. Vmes je veter prinesel oblake in je že zgledalo, kot da bo nevihta, vendar je oblake odneslo naprej.







 










 
Bild

Bild

Bild



Bild

Bild

Bild

Bild

Če imaš zelo ozko parcelo, narediš ozko hišo. Zidana iz "siporexa", brez protipotresnih stebrov, z leseno pločšo. (od strani vidni nosilci)
Bild

Bild

Bild

Bild

Telegrafnice so k betonskim stebrom zvezane z žico
Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild
Ob jezeru malo pod vrhom kampira motorist.
Bild

Bild








Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild



Bild




Bild

Bild


Diferenciali so plužili




Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild

Bild





Petek

V petek smo se spustili v dolino (par km gozdne ceste). V dolini smo našli vulkanizerja, ki je Hermanu premontiral sprednje gume, hkrati oprali par avtov.

Izkoristili smo tudi bližino Romunije in se priklopili na romunski gsm signal, da smo se javili domov. :-)

Kasneje smo se ustavili še v eni pralnici in oprali avte in okupirali kafič, v katerem je bil wifi.

Pri Markotu smo opazili, da zadaj desno na kolesu ena matica manjka in en vijak je odtrgan. Marko se odloči nadomestiti  eno manjkajočo matico iz leve strani. Pri zategovanju je odletel še en vijak, zato smo demontirali distančnik in felgo prišraufali direkt na nisanove vijake.

 

Potem smo prispeli v zlato podkvo, kjer bomo zopet prenočili. Zagnali smo se pod tuše, potem pa se spravili k večerji. Po večerji smo še malo obudili spomine in ....









Bild


 

Bild

Bild

Bild

Trop ovc in koz nam je prišel nasproti
Bild

Bild

Bild

Bild

Prodajalna offroad gum.
Bild


 

 

Sobota Zjutraj  štart v dežju. Na poti proti meji smo se ustavili v trgovini v Užgorodu.

Moja dva potnika (sina in prijatelja) je peljal domov Herman, jaz pa, da nebi v zrak gledal, in v izogib kakšnim težavam na meji zaradi otrok, sem šel zraven, patrola pa pustil pri Romijevem sorodniku, saj bom prišel nazaj z ženo z osebnim avtom, ki je bila že na poti v Ukrajino.

Za večino se zgodba tukaj zaključi, za mene pa se zopet začne, saj boš še en teden s turistično oz družinsko skupino, kot jo je poimenoval Romi.

Več o drugi skupini pa v  2017 Ukrajina 2






web counter
Comments